Predavanja
2012
2. april 2012
dr. Patrick Williams: Prispevek etnologije k poznavanju Romov
Patrick Williams je eden največjih francoskih socialnih antropologov . Podrobneje je preučeval različne vidike življenja in jezika francoskih Romov Kalderaš in Gadjenko Manouš, trenutno pa se v sklopu Raziskovalnega centra za urbano antropologijo v Parizu ukvarja zlasti z jazzom Manouš. Med njegova pomembnejša dela lahko štejemo Mariage tsigane in Gypsy World: The Silence of the Living and the Voices of the Dead.
Etnologija se od ostalih družbenih ved razlikuje po vzpostavljanju neposrednega odnosa s tistimi, ki jih preučuje. Etnologi so obravnavali vrsto posameznih skupnosti: Rome Gabori iz Transilvanije, Gadjenko Manouš iz francoskega Centralnega masiva, Gitano Flamencos iz Jerez de la Frontere, slovenske Rome iz beneške pokrajine, Rome Kalderaš iz predmestja Pariza itn. Njihova dela izpostavljajo to, kar je vsaki od teh skupnosti lastno in kar imajo skupnega. Tako jim je skupna razširjenost v večinski družbi; strategije, ki jih skupnost oblikuje, da bi si zagotovila obstoj in (relativno) avtonomijo v tem položaju so v vsaki skupnosti drugačne. Tako etnologija o Romih ponudi precej drugačno sliko od tistih, ki so splošno razširjene.
dr. Martin Olivera: Romsko vprašanje v današnji Evropi
Martin Olivera je doktoriral iz socialne antropologije na Univerzi Nanterre-La Défense. Preučuje družbene in kulturne procese romskih skupin v Romuniji in v Franciji ter javne politike, ki so namenjene romskim skupinam. Je velik poznavalec Romov v Romuniji in član znanstvenega omrežja Urba-rom. Trenutno dela kot koordinator projektov z Romi iz pariške regije (Seine-Saint-Denis). Lani je med drugim uredil posebno številko revije Etudes tsiganes in izdal monografijo Roms en (bidon)villes.
V zadnjih petnajstih letih so Romi postali ena ključnih tem evropskih in državnih institucij. Evropska unija trenutno izvaja program Desetletje vključevanja Romov, Evropska komisija pa je od vsake države članice zahtevala Nacionalno strategijo vključevanja Romov. Na predavanju bomo podrobneje pogledali, kako se je ta razprava o Romih postopoma razvijala in o kom navsezadnje govorimo. Zanimalo nas bo tudi, zakaj je ta tema politično in medijsko tako “uspešna”.
*
K izvedbi letošnjega Festivala romske kulture so se pridružili tudi študentje in predavatelji Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. S svojimiprispevki so poskušali osvetliti položaj Romov v Sloveniji skozi različne perspektive humanističnih ved.
Predavanja so potekala aprila 2012 v prostorih Filozofske fakultete v Mariboru in v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.
Namenjena so bila spoznavanju socialne in družbene prikrajšanosti, načinu pojavljanja v medijih, sovražnemu govoru, dostojanstvu, romskemu jeziku ter spajanju romske in neromske kulture v slovenskih književnih delih, vključenosti Romov v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja ter rezultatom, ki jih dosegajo.
4. april 2012
Dr. Vesna Vuk Godina: Sobivanje Slovencev in Romov: kratki oris nekega spodletelega srečanja
Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja, predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica člankov v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah. Piše tudi kolumne, politične analize in komentarje. Terensko delo je opravljala na Havajih, zadnja leta pa antropološko proučuje hrvaški otok Molat.
V predavanju je predstavila nekatere antropološke ugotovitve o problemih sobivanja različnih etničnih skupin ter ta izhodišča konkretizirala na sobivanje Slovencev in Romov. Predstavila je tudi nekatere tradicionalne značilnosti slovenske kulture, ki delajo sobivanje z drugačnimi za težavno in konfliktno.
- * -
2011
»Položaj Romk v sodobni slovenski družbi«
"Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za enake možnosti"
Osrednji namen znanstveno-akademskega sklopa naslovljenega »Položaj Romk v sodobni slovenski družbi« III. festivala romske kulture Romano Čhon / Romski Mesec v obliki cikla predavanj je v prvi vrsti ozaveščenost večinske populacije o statusu in položaju Romk v sodobni slovenski družbi skozi različne perspektive družboslovnih ved.
Problematiko ranljivih skupin bomo približali akademsko-intelektualnim krogom, torej profesorjem in študentom ter tako razširili in dvignili krog zanimanja za temo. Akademski pristop bo iz novega zornega kota omogočil možnost nastanka novih sklepov in rešitev, ki bodo lahko izvajane v praksi.
Ko se govori o romski populaciji, je romska ženska spregledana, politično nevidna. Romke so ena izmed najbolj ranljivih skupin, saj se soočajo z multi diskriminacijo na podlagi spola, etničnosti in socioekonomskega statusa, zaradi česar se jim odrekajo temeljne človekove pravice do izobrazbe, zaposlovanja, zdravstvene oskrbe, domovanja… hkrati pa so žrtve trgovanja z belim blagom, rasnega oz. etničnega nasilja, prisilne sterilizacije. Nekritičnost množičnih medijev in družbeno vsajeni predsodki do drugih etničnosti/ras v slovenski kulturi omogočajo reproduciranje spolnih ter etničnih stereotipov, ki vzdržujejo ter ohranjajo ne-egalitarne strukture moči med manjšino (Romi) na eni strani ter večino na drugi. Diskurz navidezne politične demokratičnosti ohranja diskriminatorne prakse, ki se kažejo v obliki rasizma, klasizma in seksizma, ko je govora o Romkah.
Torek, 5. april 2011
18:00 – Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana
Predavanje dr. Darje Zaviršek: »To je njihova kultura!« Kulturalizacija in patologizacija Rominj in Romov.
V zadnjem obdobju v Sloveniji pogosto slišimo vzklik “To je njihova kultura!”. Predavanje bo pokazalo, da gre za brezbrižnosti, kulturalizacijo, etnizacijo in patologizacijo Romov in Rominj. Kultura se zdi nekaj naravnega in nespremenljivega. Etnizacija v njej postane proces, ko se dejanja in značilnosti pripadnikov etnične skupine presoja predvsem prek dejstva, da gre za pripadnike etnične skupine. Tako etničnost postane razlagalni temelj za vse druge človekove značilnosti, ki postanejo ob tem potisnjene stran kot manj ali celo nepomembne. Patologizacija nastane, ko večinska skupina določene etnične/kulturne značilnosti osebe ali skupine konstruira kot naravne, vrojene značilnosti te osebe ali skupine, za opise pa se uporabljajo medicinski pojmi. Ti etnične manjšine pogosto opisujejo kot tiste, ki so nagnjene k določenim telesnim in duševnim boleznim, patološkem nasilju in manjši inteligentnosti ali celo duševni manj razvitosti. Takšne konstruirane individualizirane ali kolektivizirane značilnosti se uporablja za razlago socialnih dejstev, kot na primer revščine in socialne ranljivosti.
Četrtek, 7. april 2011
18:00 – Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana
Predavanje: dr. Vera Klopčič, »Romske ženske«
Pravice žensk so kot poseben segment celote človekovih pravic prisotne tako v akademskih in strokovnih razpravah kot tudi v načrtovanju konkretnih strategij mednarodnih organizacij in državnih ustanov. V Sloveniji deluje več kot 50 nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo tudi s položajem žensk v družbi. Položaj romskih žensk zaenkrat v teh dokumentih in dejavnostih ni posebej izpostavljen in se le fragmentarno umešča v širša gibanja za uresničevanje človekovih pravic in odpravo diskriminacije žensk.
Torek, 12. april 2011
18:00 – Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana
Predavanje: dr. Svetlana Slapšak, »Imaginarna Romka. Iz zgodovine rasizma.«.
Bogati književni, filmski in medijski imaginarij Romk bo služil kot kulturni zaslon za projekcijo načinov proizvajanja stereotipov, ki so pretežno rasistični in specifično mizogini. Kako se je spreminjala in prilagajala ta proizvodnja v različnih kulturnih in ideoloških kontekstih, katere narativne naloge je prevzemala, kakšne izobraževalne cilje je izpolnjevala? Ali obstajajo povezave med imaginarijem romstva in družbeno kritiko boste izvedeli na predavanju profesorice dr. Svetlane Slapšak, vodje centra za ideološke študije Fakultete za podiplomski humanistični študij Ljubljana.
Četrtek, 14. april 2011
18:00 – Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana
Predavanje: Julija Sardelič, »Položaj romskih žensk in vprašanje multikulturalizma: Med scilo liberalizma in karibdo komunalizmov«.
Položaj romskih ženske je skozi družboslovno teorijo velikokrat uporabljen (kakor tudi izrabljen) za nazor širše teoretične debate o vprašanju multikulturalizma. Le-ta namreč v mnogih primerih služi kot indikator tako tistih, ki so zagovorniki različnih vej multikulturalizma kot tudi tistih, ki multikulturni misli v smislu manjšinske zaščite ostro nasprotujejo. V pričujočem predavanju se bomo najprej vprašali, zakaj je položaj romskih žensk postal tako eksemplaričen za ujetje multikulturalizma med scilo liberalizma in karibdo komunalizmov. Nadalje bomo poskušali ponuditi razmislek, koliko se položaj romskih žensk, ki je shematično uporabljen v tovrstnih teoretičnih debatah, dejanska odslikava položaja romskih žensk v praksi.
Torek, 19. april 2011
18:00 – Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana
Predavanje: dr. Špela Urh, »Izključevanje Romk v zasebnem in javnem prostoru - Sedanjost skozi perspektivo preteklosti«.
V predavanju bo izpostavljeno vprašanje o položaju Romk v zasebnem in javnem prostoru. V obeh sferah romska ženska doživlja izključenost oz. diskriminacije, zato lahko o Romkah govorimo kot o večkratno diskriminiranih ženskah – diskriminirane so kot ženske in kot pripadnice romske etnične manjšine, v sferi zasebnega in v sferi javnega. Romka je v sferi zasebnega omejena zgolj oz. pretežno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke, kar se posledično odraža tudi na področju njenega duševnega zdravja. V sferi javnega pa je diskriminacija danes bolj prikrita. Pogled v zgodovino diskriminacij Romov opozarja na strahovite sterilizacijske posege Romk, kar je bil odkrit rasizem v najskrajnejši obliki (genocid) v času nacizma in komunizma. Npr. na Češkoslovaškem so Romke v času komunizma od države prejemale denarna nadomestila, če so privolile v sterilizacijski poseg. Na Madžarskem pa najdemo primer bolj prikritega rasizma, saj je država poskušala omejevati visoko število romskih otrok s sistematičnim zaposlovanjem Romk, »bele« Madžarke pa so spodbujali k večji nataliteti in k temu, da kot »dobre matere in žene« ostanejo doma.
