Program Romano Čhon 2012

*

Sobota, 31. marec

11:00–13:00 – Hiša Zahir

Plesne delavnice egipčanskih folklornih plesov

Delavnica temelji na intenzivnem spoznavanju arabskih tradicionalnih skupinskih plesov. Spoznali bomo skupinski folklorni ples dabke, osnove plesa s palico khaleegy in skupinski ritualni ples zaar. Vsak ples bo natančno predstavljen: zgodovina, kostumografija in ritmika.

Mentor: Karim Nagi (Egipt−ZDA).

20:00 – Hiša Zahir

Večer darbuke s Karimom Nagijem

Večer glasbe, plesa, zabave in zvokov tradicionalne table (darbuke), povezane z zvoki klasične in elektronske glasbe ter arabskih ritmov. Zabaval vas bo DJ Turbo Tabla − Karim Nagi.

*

Nedelja, 1. april

11:00–12:00 – Hiša Zahir

Tolkalska delavnica: ‘Arabic tabla – beginners class’

Delavnica temelji na učenju tehnike, ritmike in stilizacije. Poudarek bo na osnovnih ritmih in spoznavanju table (doumbek/darbuka/tarabuka).

.

12:30–14:30 – Hiša Zahir

Delavnica plesno-glasbene komunikacije

Delavnica je namenjena razvijanju in nadgradnji komunikacije med plesalko in tolkalcem. Plesalke bodo interpretirale zvok z gibom in ga uvrstile v prostor. Delavnica bo razdeljena na šest tematskih sklopov, ki bodo na koncu povezani v kratko koreografijo.

*

Ponedeljek, 2. april

16:00 Vetrinjski dvorec, Gledališka dvorana

Odprtje 4. festivala romske kulture Romano Čhon 2012 ali

Kdaj bodo Romi pisali o nas?

Odprtje bo ponovno priložnost za druženje ustvarjalcev, raziskovalcev in ljubiteljev romske kulture. Po uvodnih nagovorih vidnih oseb slovenskega in evropskega političnega ter kulturnega prostora bo na govorniški oder stopila vse bolj uveljavljena stand-up komedijantka Lucija Ćirović, ki bo zadrege politik in nevladnih organizacij pri obravnavanju romskih tem predstavila skozi oči humorja.

Program se bo nadaljeval z dvema predavanjema pod skupnim naslovom Kdaj bodo Romi pisali o nas?

Predavala bosta raziskovalca romske kulture, socialna antropologa dr. Martin Olivera (FR) in dr. Patrick Williams (FR). Predavanji bo moderirala Ana Podvršič, iz angleščine bo simultano prevajal Tony Čater.

.

18:00 Vetrinjski dvorec, Gledališka dvorana

Dr. Patrick Williams: Prispevek etnologije k poznavanju Romov

Etnologija se od ostalih družbenih ved razlikuje po vzpostavljanju neposrednega odnosa s tistimi, ki jih preučuje. Etnologi so obravnavali vrsto posameznih skupnosti: Rome Gabori iz Transilvanije, Gadjenko Manouš iz francoskega Centralnega masiva, Gitano Flamencos iz Jerez de la Frontere, slovenske Rome iz beneške pokrajine, Rome Kalderaš iz predmestja Pariza itn. Njihova dela izpostavljajo to, kar je vsaki od teh skupnosti lastno in kar imajo skupnega. Tako jim je skupna razširjenost v večinski družbi; strategije, ki jih skupnost oblikuje, da bi si zagotovila obstoj in (relativno) avtonomijo v tem položaju so v vsaki skupnosti drugačne. Tako etnologija o Romih ponudi precej drugačno sliko od tistih, ki so splošno razširjene.

Patrick Williams je eden največjih francoskih socialnih antropologov. Podrobneje je preučeval različne vidike življenja in jezika francoskih Romov Kalderaš in Gadjenko Manouš, trenutno pa se v sklopu Raziskovalnega centra za urbano antropologijo v Parizu ukvarja zlasti z jazzom Manouš. Med njegova pomembnejša dela lahko štejemo Mariage tsigane in Gypsy World: The Silence of the Living and the Voices of the Dead.

.

19:00 Vetrinjski dvorec, Gledališka dvorana

Dr. Martin Olivera: Vprašanje Romov v današnji Evropi: koga vključuje in v kaj?

V zadnjih petnajstih letih so Romi postali ena ključnih tem evropskih in državnih institucij. Evropska unija trenutno izvaja program Desetletje vključevanja Romov, Evropska komisija pa je od vsake države članice zahtevala Nacionalno strategijo vključevanja Romov. Na predavanju bomo podrobneje pogledali, kako se je ta razprava o Romih postopoma razvijala in o kom navsezadnje govorimo. Zanimalo nas bo tudi, zakaj je ta tema politično in medijsko tako “uspešna”.

Martin Olivera je doktoriral iz socialne antropologije na Univerzi Nanterre-La Défense. Preučuje družbene in kulturne procese romskih skupin v Romuniji in v Franciji ter javne politike, ki so namenjene romskim skupinam. Je velik poznavalec Romov v Romuniji in član znanstvenega omrežja Urba-rom. Trenutno dela kot koordinator projektov z Romi iz pariške regije (Seine-Saint-Denis). Lani je med drugim uredil posebno številko revije Etudes tsiganes in izdal monografijo Roms en (bidon)villes.

Odprtje so organizirali:

Urbane brazde, Frekvenca, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Zadruga Dobrina in ZULK.

*

Torek, 3. april

10:30 – Lutkovno gledališče Maribor, Velika dvorana

Lutkovna predstava za romske otroke OŠ Franceta Prešerna Maribor in njihove sošolce

Brata Grimm in Svetlana Makarovič – Rdeča kapica (režiser: Klemen Markovčič): pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod bosta v osišče postavila pravljičnost z vsemi njenimi razsežnostmi, ki nam je manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedamo.

_

11:00 – Vetrinjski dvorec, Gledališka dvorana

Tiskovna konferenca, predstavitev nove tematske številke Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijoz naslovom Romi (letnik 39, št. 247, 2012)

Glavne značilnosti slovenskih razprav o Romih se dotikajo povezanosti z državno zakonodajo in identitetno politiko. Še vedno prevladuje prepričanje o nujnosti znanja, ki naj utemelji potrebno prevzgojo tako imenovane manjšinske skupine, njihovo integracijo v okolje ali pa razprave o strpnejši in vključujoči družbi. Poglobljeni pregled obstoječe literature in dela pokaže sistematično ignoriranje tuje antropološke produkcije ter predpostavko, da bi spremembe v kulturni in/ali pravno-politični sferi lahko vplivale na spremembe ekonomskih odnosov. Nova tematska številka o Romih pa želi odpreti prostor tukajšnjim razpravam in razširiti – bolje, premestiti – horizont mišljenja onkraj obstoječih uveljavljenih problematik, ki se zgoščajo ob preučevanju Romov.

Intelektualno popotovanje začenjamo z razmišljanji Patricka Williamsa, Henriette Asséo, Martina Olivere in Rade Iveković o obstoječem znanju in produkciji o Romih. Razpravo nadaljujejo konkretne terenske analize in/ali etnografije Tjaše Pureber, Mire Muršič in Ane Podvršič, ki iz različnih perspektiv osvetljujejo položaj romskih skupnosti v Grosuplju, Mariboru in Novem mestu, se pravi tistih skupnosti, ki doslej niso bile deležne večjega znanstvenega zanimanja. Raziskave postavijo vprašanje vloge države in mesta v zagotavljanju pravic in sprejemanju odgovornosti za blaginjo ljudi, na katerega poskušajo odgovoriti Vesna Leskošek, Huub Van Baar, Hazemina Minka Đonlić in Oliver Legros. Gáspár Miklos Tamás s premislekom o sodobni obliki državljanstva hkrati zaključi naše razpravljanje in ponudi popotnico za nadaljnjo refleksijo o možnosti upora trenutnemu sistemu.

.

Na tiskovni konferenci bodo nastopili:

Ana Podvršič (urednica, avtorica besedil, podiplomska študentka v Franciji);

Mira Muršič (piska besedila, predsednica ZULK-a in organizatorica festivala Romano Čhon);

Hazemina Minka Đonlić (piska besedila, predsednica društva Frekvenca, koordinatorica projekta Etnomobil pri Urbanih brazdah);

Tjaša Pureber (piska besedila, podiplomska študentka sociologije in novinarka);

Patric Williams (pisec besedila in eden najvidnejših socialnih antropologov v Evropi);

Martin Olivera (pisec besedila, socialni antropolog).

_

16:00–17:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Andrej Hozjan: Selitveni tokovi Romov, njihova ustalitev v osrednji Evropi do poznega 19. stoletja ter pogromi Evropejcev nad njimi

Na predavanju bo predstavljena pradomovina Romov in razmere na indijski podcelini, ki so sprožile začetek migracij, “dolga pot” do vzhodnoevropskih območij ter prihod v osrednjo Evropo. Spoznali bomo procese naseljevanja in položajne spremembe skozi stoletja, reakcije Evropejcev in prve pogrome, zgodovinsko stanje v 19. in 20. stoletju ter prihod in ustalitev Romov na Slovenskem.

Andrej Hozjan je zaposlen kot docent za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Področja raziskovanja: razvoj vojnopoštne organizacije in poštne mreže na Slovenskem ter v sosednjih predelih osrednje Evrope; poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško Prekmurje; novoveško plemstvo na spodnjem Štajerskem.

_

17:00–18:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Andrej Naterer: Mladi Romi v slovenski družbi – stališča mladih v kvalitativnih izsledkih raziskave Mladina 2010

V prispevku bodo predstavljeni kvalitativni izsledki raziskave Mladina 2010. Glavni namen predstavitve je, seznaniti občinstvo s stališči mladih, ki so vezane na Rome, stališča mladih Romov, ki so vezana na percepcijo slovenske in romske socialne sredine ter poskus združitve obeh, navidezno diametralno nasprotnih perspektiv.

Andrej Naterer je trenutno zaposlen kot asistent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Redno sodeluje z Zvezo za tehnično kulturo (kot član v komisiji za raziskovalne naloge in vsebinski organizator ter vodja poletnega ekološkega tabora) in Andragoškim zavodom Maribor (kot zunanji sodelavec – vodja projekta PUM – projektno učenje mladih).

Moderator: Samo Bohak

*

K izvedbi letošnjega Festivala romske kulture so se pridružili tudi študentje in predavatelji Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. S svojimi prispevki bodo poskušali osvetliti položaj Romov v Sloveniji skozi različne perspektive humanističnih ved. Predavanja bodo potekala v prostorih Filozofske fakultete v Mariboru, od torka, 3. aprila, do četrtka, 5. aprila 2012, ter v Univerzitetni knjižnici Maribor, vsako sredo v mesecu, in sicer 11., 18. in 25. aprila 2012 ob 18. uri. Namenjena bodo spoznavanju zgodovinskega konteksta prihoda Romov v Evropo in njihove naselitve, socialni in družbeni prikrajšanosti, načinu pojavljanja v medijih, sovražnemu govoru, dostojanstvu, romskemu jeziku ter spajanju romske in neromske kulture v slovenskih književnih delih, vključenosti Romov v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja ter rezultatom, ki jih dosegajo; prav tako bodo Rome in njihovo kulturo umestili v antropološki in filozofski okvir.

*

Sreda, 4. april

16:00–17:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Andreja Barle Lakota: Vključevanje učencev Romov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji

Slovenija je izvajala in izvaja vrsto ukrepov na področju uspešnega vključevanja učencev Romov v sistem vzgoje in izobraževanja. Kljub vsem ukrepom do leta 2004 dokumenta, ki bi sistematično urejal to področje, ni bilo. Od leta 2004 obstaja Strategija, ki je bila leta 2011 prenovljena in dopolnjena. Strategija je ključen dokument za načrtovanje posamičnih aktivnosti na področju šolstva. Vključuje paleto različnih ukrepov in aktivnosti. Zagotovo pa velja, da je sodelovanje Romske skupnosti pri načrtovanju in izvajanju ukrepov in aktivnosti ključnega pomena. Polnomočnost romske skupnosti, da se sama postavi zase, je predpogoj za katero koli aktivnost.

Andreja Barle Lakota je doktorica sociologije, zaposlena na Uradu za razvoj šolstva Ministrstva za šolstvo in šport. Je avtorica več knjig in člankov s področja sociologije vzgoje in izobraževanja ter soavtorica različnih programskih dokumentov s področja šolskih politik, med drugim soavtorica Strategije vključevanja učencev Romov v sistem RS.

_

17:00–18:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Tina Vršnik Perše: Učni/akademski dosežki romske populacije: odgovori in vprašanja

Številne raziskave kažejo povezanost med učnimi dosežki romskih otrok in, širše gledano, akademskimi dosežki širše romske populacije ter medsebojnim zaupanjem te populacije in posameznega izobraževalnega sistema. Na podlagi razprav so bili zato oblikovani številni predlogi za intervencije in podporo. V razpravi bomo preverili, ali so predlagane rešitve prinesle pozitivne rezultate in odzive na različnih straneh, hkrati pa bomo osvetlili tudi nova vprašanja, ki se ob tem porajajo.

Tina Vršnik Perše, doktorica pedagoških znanosti, znanstvena sodelavka in docentka je zaposlena kot raziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Glavna področja njenega raziskovanja so: vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, strokovni razvoj in izobraževanje pedagoških delavcev ter svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju. Sodelovala je v številnih mednarodnih raziskavah (PISA, TALIS, ICCS, ESLC) in nacionalnih evalvacijskih študijah.

_

18:00–19:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Vesna Vuk Godina: Sobivanje Slovencev in Romov: kratki oris nekega spodletelega srečanja

V predavanju bo predavateljica predstavila nekatere antropološke ugotovitve o problemih sobivanja različnih etničnih skupin ter ta izhodišča konkretizirala na sobivanje Slovencev in Romov. Predstavila bo tudi nekatere tradicionalne značilnosti slovenske kulture, ki delajo sobivanje z drugačnimi za težavno in konfliktno.

.
Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja, predava socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica vrste znanstvenih in strokovnih člankov v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah. Piše tudi kolumne, politične analize in komentarje za različne slovenske časopise in revije. Terensko delo je opravljala na Havajih, zadnja leta pa antropološko proučuje hrvaški otok Molat.

_

Moderator: Samo Bohak

*

Četrtek, 5. april

16:00–17:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Boris Vezjak: Mehanizmi netolerance v primeru romske družine

Predstavitev se bo navezala na primer diskriminacije romske družine Strojan. Sledila bo ne le pravnemu in sociološkem vidiku kršitev, temveč bo poskušala orisati osnovne vidike obravnave in konceptualizacije netolerance ter diskriminacije v njej. Osnovna teza je, da se ob nezakoniti izselitvi in kasnejši nenehni transportaciji družine Strojan iz enega na drug kraj v iskanju lokacije (v skladu z nenehnim odklanjanjem po načelu NIMB − ‘not-in-my-backyard‘) niso dogajale zgolj kršitve ustavnih in človekovih pravic, pravnih norm in mednarodnih konvencij, temveč tudi “družabna igra” razraščanja, razpihovanja in intenziviranja netolerantnih stališč, čustev in ravnanj, ki je bistveno sooblikovala nova netolerantna, ksenofobna in rasistična razmerja v družbi.

Boris Vezjak predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Je avtor številnih člankov ter naslednjih prevodov in knjig: Platon: Harmid (1994), Platon: Fileb (2000), Platon: Parmenid (2001), Kako so močno dihali: komentarji in kronologija k primeru Petek (2005), Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema sproščenost (2007), Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu (2007, skupaj z Janezom Bregantom), In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom (2008) in Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo 2004–2008 (2009), Paranoja, manipulacija in racionalnost (2010) ter Sokratov pojmovnik za mlade (2011).

_

17:00–18:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Friderik Klampfer: Romi med socialno pravičnostjo in osebno odgovornostjo

Ideja o ljudeh kot akterjih, ki se (razen redkih izjem) odločajo avtonomno in morajo zato hočeš nočeš za svoje odločitve in posledice le-teh prevzeti osebno odgovornost, je postala v zadnjih letih skoraj nekak aksiom politične filozofije. Sodobne razprave o tem, ali so revni upravičeni do socialne pomoči, brezposelni do nadomestila za brezposelnost ali kadilci in ljudje s prekomerno telesno težo do kakovostne zdravstvene oskrbe, se tako vrtijo okrog naslednjega ključnega vprašanja – v kolikšni meri so vsi ti, od revnih preko brezposelnih in kadilcev do ljudi s prekomerno težo, za svojo stisko odgovorni sami?

Friderik Klampfer predava etiko ter politično in socialno filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Je avtor treh knjig: Etiški pojmovnik za mlade, 2003; Telovadnica za možgane, Uvod v kritično mišljenje (skupaj z Janezom Bregantom in Smiljano Gartner), 2008; in Cena življenja. Razprave iz bioetike, 2010 ter številnih člankov s področja teoretične in praktične etike.

.

18:00–19:00 – Filozofska fakulteta Maribor, predavalnica 0.1

Dr. Nenad Miščević: Kako ohraniti kulturno raznolikost?

Ohranitev kulturne raznolikosti je nujen. Postavlja pa se vprašanje, kako dosežemo njen obstoj in hkrati ne pademo v znane pasti, kjer kultura postaja etnično-nacionalna in nato etnično-nacionalistična, da ohranja svoje najslabše vidike, namesto najboljših, ali kjer raznolikost vodi v izolacijo. V predavanju bodo predstavljene omenjene teme na primeru romske kulture v regiji.

Nenad Miščević je hrvaški analitični filozof, doktor filozofije in publicist. Diplomiral je leta 1972 iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Študiral je tudi v Parizu in Chicagu ter doktoriral iz filozofije jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1993 je redni profesor na Oddelku za filozofijo Pedagoške in Filozofske fakultete v Mariboru ter hkrati gostujoči profesor na CEU (Central European University) v Budimpešti in na Filozofski fakulteti v Reki. Ukvarja se predvsem s filozofijo duha, epistemologijo in politično filozofijo (problemi manjšin, kritika nacionalizma). V letih 1996–99 je bil predsednik Evropskega združenja za analitično filozofijo. Je avtor številnih knjig in člankov v srbohrvaščini, slovenščini in angleščini. V okviru društva Zofijini ljubimci je gost številnih predavanj.

Moderator: Samo Bohak

*

Torek, 10. april

15:00–18:00 – II. gimnazija Maribor

Delavnica gledališča senc

Skozi serijo delavnic o zgodovini gledališča, izdelavi in tehniki premikanja lutk bomo usposobili udeležence, da pripravijo in izvajajo lastne predstave.

Gledališče senc je pojav, ki obstaja v kulturah od Azije do Balkana, vsakič v drugačni, lokalni kulturi prilagojeni obliki. Tradicionalne teme gledališča senc so: revščina, lakota in izločenost. Glavni junak Karadžoz je revež z veliko otroki, ki s humorjem, triki in prevarami zmaguje, rešuje probleme in se norčuje iz vsega, kar je represivno. Je simbol boja zoper kruto oblast, nasilno moč, nepravičnost, avtoriteto, pohlep in neumnost.

Karadžoz še živi v Turčiji in Grčiji, kjer je to predvsem zabava za otroke – čeprav so vsebine predstav izrazito aktualno-politične.

Več na http://www.gledalisce-senc.si/

.

.

16:00–17:30 – Kulturni inkubator

Tolkalska delavnica za vse otroke

Raziskovanje tolkalskih zvokov in instrumentov letos namenjamo otrokom in mladini. Udeleženci bodo poleg spoznavanja instrumentov lahko preizkusili svoj talent na različnih tolkalih in na tridnevni delavnici pridobili vpogled v poklic instrumentalista.

Delavnica je brezplačna, vodil jo bo Robert Ambruš, tolkalski mojster iz Subotice.

.

20:00 – Hiša Zahir

Koncert romskega dueta iz Subotice: Slavica Gabrić (vokal) in Jovica Stojanović (kitara in klaviature)

.Slavica Gabrić (vokal) je rojena v vasi Otok pri Vinkovcu. V svoji dolgi glasbeni karieri je med drugim sodelovala tudi s slavnimŠabanom Bajramovićem, prav tako je bila spremljevalna vokalistka v albumu Muharema Serbezovskega. Je mati kitarista in klaviaturista Jovice Stojanovića.

Jovica Stojanović (kitara in klaviature) igra kitaro že od svojega 12. leta. V Subotici je končal nižjo in srednjo glasbeno šolo. Kot glasbenik je zelo angažiran, saj nastopa v različnih zasedbah po vsej Evropi. Gostoval je tudi na koncertih Lajka Félixa, Šabana Bajramovića, Harisa Džinovića in drugih. Po mnenju mnogih glasbenih strokovnjakov je s svojo trenutno zasedbo, Mato Uralo, orkestrom iz Subotice, na dobri poti do mednarodne glasbene kariere. Na klaviature in kitaro virtuozno igra jazz, funk, flamenko, gyass, folk, klasično in elektronsko glasbo.

*

Sreda, 11. april

15:00–18:00 – II. gimnazija Maribor

Delavnica gledališča senc

18:00 – II. gimnazija Maribor

Gledališče senc – zaključna produkcija/predstava

.

16:00–17:30 – Kulturni inkubator

Tolkalska delavnica za vse otroke

Mentor: Robert Ambruš

.

18:00 – Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana

Predavanje Denisa Škofiča o književnosti: Cigani v sodobni slovenski prozi

Izraz “cigan” v tem primeru nima negativne konotacije. V svojem predavanju sem se osredotočil na teme in motive Ciganov, ki se pojavljajo v sodobni slovenski prozi; sem štejemo dela, ki so nastala po letu 1950. Tako obravnavam naslednje avtorje in njihova dela: Bratko Kreft (Cigani, 1961), Magda Stražišar (Ciganka, 1971, 1974), Feri Lainšček (Namesto koga roža cveti, 1991; Nedotakljivi, mit o Ciganih, 2007 ), Milan Kleč (Bambi, 2008), Branko Šömen (Plave talige, 2011) idr.

Denis Škofič je absolvent študijskega programa Slovenski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti Maribor. Od leta 2010 je urednik za prozo in literarno kritiko študentske revije Liter jezika. V letu 2011 je začel v Večerovi Čitalnici objavljati literarne kritike. Piše poezijo in kratko prozo ter je zmagovalec Pesniškega vrtiljaka 2011 in finalist Pesniškega turnirja (2011) za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku.

.

20:00 – Baščaršija